Recimo bobu bob: valentinovo je v nekaterih, recimo industrijsko najbolj razvitih državah prignano na rob absurda. Japonke, denimo, morajo na ta dan obvezno (!) zasuti svoje moške kolege s čokolado, čeprav se jim ti morda gnusijo do globin duše. V Združenih državah – znana zadeva. Za božičem je to datum, ko gre v obtok največ čestitk (na vsem svetu menda milijarda). Je še kaj bolj neosebnega kot biti eden od milijarde naslovnikov? Seveda pa ni treba biti do vsega ciničen – vsaka priložnost za prijeten večer v dvoje, za drobne pozornosti in nekaj trenutkov sreče je dobrodošla. Le naj bodo čustva iskrena. Ker je danes Ta dan, smo izbrali nekaj primerov, kako lahko izvoljencem svojega srca pokažete, da ste misli nanje.
Čeprav je več krščanskih mučenikov z imenom Valentin, je praznik najbrž dobil ime po svečeniku, ki so ga do smrti mučili leta 270 našega štetja. Kot ugibajo, najbrž zato, ker naj bi tik pred smrtjo poslal sporočilo hčerki svojega čuvarja v ječi, v katero se je zaljubil. Nanj je napisal »Od tvojega Valentina«.
Ob pregledovanju običajev, ki so v navadi ob tem dnevu, dobi človek vtis, da smo Slovenci še najbolj prizemljeni in povezani z naravo. Pri nas je Valentin namreč še vedno znan tudi kot tisti svetnik, ki ne prinese le zajetnega šopka rož in bonboniere, ampak kot tisti, ki ima ključ od korenin. Ta dan označuje začetek del v vinogradih in ponekod tudi na polju. To je dan, ko naj bi začeli dehteti sokovi v nedrjih Matere Zemlje, in ni jih malo območij v Sloveniji, kjer Valentinu priznavajo, da prinese pomlad. Kot praznik ljubezni je bilo v naši preteklosti bolj zasidrano gregorjevo, dan, ko naj bi se začeli ženiti ptički.
Bolj z gibanjem narave in planetov povezujejo ljubezen na Japonskem. Tradicionalno so praznik zaljubljencev praznovali sedmi dan sedmega meseca lunarnega koledarja. Praznik se imenuje noč sedmic in so ga nazadnje obhajali konec avgusta lani.
Na drugem koncu planeta, v Braziliji, praznujejo dan zaljubljencev 12. junija, pari pa si prav tako izmenjujejo čokolado, cvetje in voščilnice. Po nekaterih virih naj bi bil ta dan poseben, ker je pred dnem sv. Antona, znanega tudi kot zavetnika zakona, ob katerem neomožene mladenke izvajajo vse mogoče coprnije, ki naj bi jim v naslednjem letu zagotovile soproga.
V Skandinaviji so bolj zadržani in trezni glede množičnih ritualov. Kakšna kartica že najde pot v nabiralnik, tudi čokolade se ne branijo, vendar pa množičnega dosega ta praznik pri njih nima, poročajo.
Je pa v zgodovini Valentinovega tudi nekaj nenavadnih dogodkov: od leta 1994 se pari na ta dan poročajo v osemdesetem nadstropju Empire State Buildinga. Na drugem koncu sveta so na Tajskem poročili nekaj slonov, pri čemer niso mogli preprečiti, da ne bi eden od parov še pred uradno ceremonijo »použil« nove zveze. V znameniti pariški trgovini Galeries Lafayette so leta 2003 povabili vse, ki so si želeli takojšnjega uspeha pri zmenkih, na posebno srečanje – vsak si je lahko za sedem minut izbral sedem partnerjev. In še lanski dogodek: skrajne islamske in hindujske skupine so v Indiji združile napore in po vsej deželi zažigale Valentinove voščilnice. Njihov argument proti: skrajneži so trdili, da gre za uvoz z zahoda, ki seje nemoralnost.
Ampak, kot rečeno, glejmo raje na prijetne plati. Veliko uspeha pri pripravljanju ljubkih presenečenj za izvoljence.
