Tveganje neplačila prodanega blaga oziroma opravljenih storitev je ena od osnovnih nevarnosti, s katerimi se podjetje srečuje pri svojem poslovanju.
Zaradi gospodarske krize je v slovenskem in globalnem gospodarskem prostoru zelo razširjena plačilna nedisciplina. Vedno več je dolžnikov, ki skušajo privarčevati na račun neplačila oziroma zmanjšanega plačila svojih dolgov, s tem pa trpi likvidnost in posledično tudi konkurenčnost njihovih upnikov. Najboljši ukrep proti finančni nedisciplini je zavarovanje terjatev.
Čedalje več podjetij se odloča za zavarovanje svojih terjatev, možnih oblik zavarovanja je več. Najbolj znan naslov za zavarovanje terjatev je SID banka, vendar so tudi drugi ponudniki. Mala podjetja se sicer najpogosteje odločijo za zastavne pravice na nepremičninah in premičninah.
Najboljši način za odpravo tveganj, povezanih s finančno nedisciplino, je učinkovito upravljanje s terjatvami, vendar jih je potrebno tudi ustrezno zavarovati. Najbolj tipične oblike zavarovanj terjatev, s katerimi ste lahko glede realizacije plačila dolžnika precej bolje zavarovani:
- zastavna pravica na premičninah (ročna zastava),
- zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka),
- poroštvo,
- menica.
Najbolj varno poslovanje je avansno plačevanje, vendar pa je možnost tovrstnega poslovanja odvisna predvsem od pogajalske moči pogodbenih strank. Če zahtev po avansnem plačilu ni mogoče uveljaviti, potem je najboljša ena izmed zgoraj navedenih oblik zavarovanja terjatev.
Zavarovanje terjatev omogoča zavarovanje plačil do tistih kupcev, za katere podjetje dobi odobren limit zavarovanja. Predmet zavarovanja so vse prodajalčeve kratkoročne terjatve, nastale s prodajo blaga ali opravljanjem del in storitev. Zavarovanje terjatev je primerno za podjetja, ki se želijo zavarovati pred neplačili domačih in tujih kupcev. Tovrstna storitev strankam zagotavlja običajno 80% zavarovalno kritje tudi v primeru, če dolžnik postane insolventen.
Zavarovanje terjatev ima veliko prednosti:
- zaščita pred tveganjem neplačila / zagotovljeno plačilo,
- zavarujejo se lahko terjatve samo do izbranih kupcev, ni potrebno zavarovati celotnega portfelja,
- podjetja dobijo informacijo o boniteti kupca, saj factoring pred odobritvijo limita zavarovanja preveri bilance kupca.
